Naš.Vsakdanji.Montessori

Pred peščenimi črkami sem otrokoma v košarici pripravila (še vedno jih) majhne predmete na isti  prvi glas, brez simbolov črk - samo figurice. Najprej samo eno, nato dve, zatem tri in nazadnje pet. Ko smo šli skozi prvi komplet glasov - [k] [m] [a] [t], sem k majhnim predmetom dodala še peščene črke, ker so res že dolgo časa počivale na polički :). Kako smo se igrali? Na tla sem razporedila prvi komplet (peščenih) črk - k m a t . V stereognostično vrečo pa vse majhne predmete na isti prvi glas -   [k] [m] [a] [t]. Otroka sta izmenično iz vreče vzela en predmet in ga poimenovala, npr. kokoš, nato sem pokazala na peščeno črko k ter rekla:  to je črka k, ki jo izgovorimo [k] ... in vse   tako do zadnjega predmeta. Zelo sta se zabavala! In to je vse, kar šteje. Kot pravi Seldin (2017, MK, str. 184): " N aš cilj naj bo, da otroku privzgojimo ljubezen do učenja in resnično zanimanje za branje ter tvorjenje besed, in ne da za vsako ceno vzgojimo zgodnjega bralca." Pos

Ko je starejši otrok izrazil željo, da napiševa njegovo ime, okrog 4. leta ali celo kasneje, sem se odločila, da mu poleg dejavnosti, ki jih najdeš TUKAJ , pripravim še magnetne črke, saj sem opazila, da zelo rad premika sem ter tja raznorazne magnete na hladilniku.  Za peščene črke ni pokazal velikega navdušenja, zato mu jih nisem več ponudila, saj je vedno, ko sem jih privlekla na plano, zbežal proč (nimam pojma, zakaj :)), tako zdaj še vedno potrpežljivo čakajo na polički (haha).  Otrokoma redno bereva in dnevno iščemo besede (ali vsaj eno-dve) na določeno črko, kar tako čez dan ali pa med branjem knjige ali listanjem slikanic - to je v tem trenutku bolj pomembno kot samo pisanje črk. Potrebuješ: 1. lesene črke, 2. rdečo in modro akrilno barvo, 3. magnete (v različnih oblikah jih najdeš TU ), 4. košček brusnega papirja, 5. čopič ali dva ter lepilo (Mekol). Postopek: 1. zbrusi črke; 2. soglasnike pobarvaj z rdečo akrilno barvo (pobarvaj samo sprednjo stran

Čustva. Vsakodnevno se v naši hiši sprožajo najrazličnejša čustva - od jeze do veselja! Ker se mi zdi zelo pomembno, da jih otrokoma pomagam prepoznati, sprejeti, izraziti, sem pripravila igro spomina na določeno temo. Otrokoma se zdi zabavno in velikokrat mi zaupata kaj, česar kar tako mimogrede v pogovoru ne bi izvedela, ampak samo takrat, ko se igramo. Ob tej igri sem tudi sama zelo iskrena z njima - povem jima, kaj me razjezi, zakaj sem včasih tudi žalostna ter kaj me razveseli itd. Igro sem uvrstila v sklop jezika, ker se mi zdi nujno potrebno otroku bogatiti besedni zaklad, da bo tako lažje izražal svoje občutke in potrebe - tako ga bomo lažje sprejeli in razumeli ter mu ponudili ustrezno pomoč, ko jo bo potreboval. Potrebuješ: 1. 20 lesenih gumbov, 2. predlogo s slikami čustev (v Pinterest vtipkaj emotions printables ), 3. bombažno vrečko, 4. pisalo za blago, 5. lepilo. Postopek. 1. sličice izreži v obsegu gumbov; 2. jih nalepi na gumbe; 3. naj se sušijo čez n

Dejavnosti za spoznavanje črk je veliko. Res zelo veliko. Zato jih vedno pozorno izberem, da so preproste in hitre za pripravo, ter takšne, ki bodo otrokoma všeč (predvidevam, da je z vsakim opazovanjem lažje izbrati pravo :)), saj bosta le tako večkrat segla po njej. Izbrala sem 4, ki jih imata otroka rada zadnji mesec. 1. Štampiljke z abecedo - narejene doma . Uporabila sem plutovinaste zamaške, ki sem jih kupila pri "najboljšem sosedu", in črke iz penaste gume, ki sem jih kupila v trgovini z ustvarjalnim materialom. Črke sem nalepila na zamaške, jih pustila sušiti čez noč in naslednji dan so bile pripravljene za uporabo. Navdih sem našla pri Žogice in kravate. 2. Lepljenje črk iz časopisnih reklam. Iz časopisnih reklam sem izrezala kar nekaj črk :) ter jih shranila v manjšo škatlico. Na manjši pladenj jih pripravim približno 1/3, poleg pa pripravim še lepilo in otroka prosto lepita. Nazadnje sta želela, da sestavimo imena vseh družinskih članov. 3. Lepljen

"Traktor, traktor, traktor, traktor, traktor!" Ne mine dan, da mi ga otroka ne bi omenila, mi povedala, katerega bosta vozila, ko bosta dovolj velika - pa rdeč naj bo, kot od starega ata. Pa Ferguson naj bo, ne Ford. Še moj besedni zaklad je bogatejši za nekaj več blagovnih znamk traktorjev; prej sem poznala samo Ursusa, ker ga ima stric (haha). Ker je občutljivo obdobje za jezik neprecenljivo, dragoceno in neponovljivo, sem jima, seveda, kakopak, pripravila karte traktorjev različnih blagovnih znamk (v bistvu so to prve karte, ki sem jih naredila že skoraj 3 leta nazaj - nostalgija me daje). Ker so jima traktorji res zelo, zelo všeč, je ob tej dejavnosti tudi njuna koncentracija neverjetna (follow the child - v angleščini mi lepše zveni)! Kako karte uporabljamo pri nas doma? 1. Najprej samo kontrolne karte: začeli smo s 3, in ko sta želela več, sem dodajala po 2 novi karti. 2. Nato uporabimo vse karte skupaj, ampak še vedno najprej po 3, potem pa

Preden otrok začne pisati, mora najprej nadzorovati in okrepiti moč roke. Zato sem poleg vaj iz vsakdanjega življenja, kot so umivanje rok, natakanje pijače, mazanje na kruh, pometanje, pomivanje posode, rezanje sadja in zelenjave, odpiranje in zapiranje različnih posodic, pripravila otrokoma še 6 dejavnosti, ki jih imata ves čas na razpolago v njunem ustvarjalnem kotičku v kuhinji.  Z vsemi izbranimi materiali otrok razvija tudi koncentracijo, občutek za red, koordinacijo oko-roka, samostojnost in fino motoriko. Tako pripravljene dejavnosti sem ponudila od 2. leta starosti, pred tem pa v malo drugačni obliki, a o tem kdaj drugič :). 1. Risanje z barvicami in šiljenje s šilčkom. 2. Vodene barvice in manjši risalni listi. 3. Plastelin. 4. Tabla s kredami in gobico. 5. Vaje za grafomotoriko in fino motoriko. Takšne ima pripravljene starejši, ki šteje 5 let. Za mlajšega, skoraj 3 leta - obvezen je nadzor odraslega zaradi majhnih steklenih kam

Bralni kotiček je v naši hiši kar pogosto v uporabi. Otroka zelo rada listata knjige, ki so jima na razpolago na stojalu - te so izbrane glede na njuno zanimanje. Zdaj sta že tudi dovolj velika, da si knjigo, ki jo želita prelistati, tudi sama vzameta s prve in druge poličke s pomočjo stolčka :).  V kotičku veljata dve pravili:  1. s knjigo lepo ravnamo, 2. knjigo pospravimo na svoje mesto.  Če želita listati v kakšnem drugem kotičku v hiši, jima je to dovoljeno - vseeno mi je, kje "bereta", pomembno mi je le to, da je v njiju želja po branju. Izdelava stojala za knjige je sila preprosta. Ob straneh sva na vezano ploščo pritrdila dva stranska trakova, ki ju je partner narezal po dolžini iz plošče; za poličke je uporabil jelovo letev; na poličke je pritrdil trakove iz vezane plošče, ki služijo kot robovi; dodal je še nogi; jaz sem stojalo pobarvala in drugi dan je bilo že pripravljeno za uporabo. Za vse skupaj sem odštela pičlih 13 evrov. Juhu!